Mladi in Evropa

Mladi in Evropa

Mladi in Evropa

Bliža se 9. maj, dan Evrope, eden od simbolov Evropske unije, katerega je Svet Evropske unije sprejel leta 1986, v spomin na deklaracijo francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana in v kateri je bila prvič predstavljena zamisel o organizaciji nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi. Na tej zamisli je zrasla Evropska Unija, katere članica je od maja 2004 tudi Slovenija. Kot študentka Evropskih študij se večkrat vprašam, kaj smo se Slovenci naučili v letih članstva od Evropske unije. O tej temi bi se dalo razpravljati na dolgo in na široko. A hkrati obstaja še eno vprašanje. Kaj se je EU lahko v tem obdobju naučila od nas? Po hitrem razmisleku, bi lahko rekli, da ne veliko, vsaj ne glede na vpliv, ki ga ima Slovenija v Evropski uniji, glede na številne večje države, ki jo sestavljajo. A poglejmo vprašanje z druge strani – kot članici nadnacionalne unije so se nam odprla številna vrata v svet. Številna podjetja so izkoristila prednosti odprtega trga in razširila svoje delovanje v druge države. Hkrati je prost pretok ljudi odprl možnosti mnogim mladim, ki zaradi neuspešnega iskanja zaposlitve v svoji državi niso videli drugega izhoda, kot da zapustijo državo, ki je vanje vlagala dolga leta in zaposlitev poiščejo drugje. Ampak kdo bi jim lahko karkoli očital? Mlada oseba, ki se z diplomo ali magisterijem v rokah znajde na Zavodu za zaposlovanje, zagotovo ne bo dvakrat pomislila preden bo spakirala kovčke in odšla »s trebuhom za kruhom.« Z vidika mladih je odprtje mej zagotovo idealna priložnost, a kaj se ob tem zgodi z državo, iz katere izhajajo? Dnevno beremo članke o uspešnih Slovencih po svetu – tako podjetjih, kot posameznikih. Zakaj jim nismo zmožni ponuditi prostora, da bi svoje znanje in ideje razvijali v Sloveniji? Zakaj je potrebno nove poslovne ideje razvijati v tujini? Zakaj mora mlad strokovnjak pridobiti delovno mesto na tujem trgu delovne sile? Na ta način se Evropska unija lahko od nas nauči marsikaj – izkoristi naše znanje in izkušnje in razvija potencial, ki ga Slovenija ne zna. Kaj se torej lahko zgodi v prihodnosti? Govori se o dveh scenarijih: ali bo gospodarstvo Slovenije pričelo rasti in bomo s tem privabili nazaj znanje, ki smo ga izgubili, ali pa si naše gospodarstvo zaradi pomanjkanja najbolj potrebnih znanj in sposobnih kadrov, ne bo opomoglo in bomo obtičali v stanju nizke gospodarske rasti. V Sloveniji je nujno šolstvo prilagoditi potrebam gospodarstva. V tem primeru bi se lahko precej naučili od sosede Avstrije – posebnost avstrijskega izobraževalnega sistema je namreč tesna povezava med gospodarstvom in izobraževanjem, kar pomeni kombinacija teorije in prakse, česar v naših šolah primanjkuje. Po podatkih Advantage Austrija so: »učni načrti in težišča izobraževanja prilagojena zahtevam gospodarstva, v obratih se vajenci strokovno izobražujejo ali opravljajo praktični pouk. V skupnih projektih šole in gospodarstva, npr. diplomski projekti ali projekti v okviru dejavnosti podjetij, se uresničujejo rezultati raziskovanja in razvoja v praksi.« Ko torej mlada oseba pride na trg delovne sile, ima znanja in izkušnje, ki jih ta trg potrebuje. V Sloveniji se izobražuje predvsem kader, ki ga je dovolj. Po podatkih zavoda za zaposlovanje se v Sloveniji splošni trend kljub v zadnjem času spremenjenim ekonomskim razmeram že nekaj let nagiba v prid naravoslovnih in tehniških usmeritev. Hkrati pa je vpis na družboslovne fakultete vsako leto enormen. Mogoče bi lahko to pripisali tudi trendu, s katerim se srečujemo v zadnjič časih – ministri, strokovnjaki, ki so znanje pridobivali predvsem na teh fakultetah, služijo ogromne honorarje za svetovanja, dodatno delo in tako dalje. Kljub temu, da sem tudi sama študentka družboslovja, upam reči, da je družboslovno znanje popolnoma izgubilo svoj pomen in nima v Sloveniji praktično nobene vrednosti več. Tako, da nam mladim ne ostane drugega, kot da zaposlitev poiščemo drugje. Kljub temu, da bi z veseljem ostali v državi, v kateri smo odraščali.

                                                                                                                                                                    Andreja Pintar, podpredsednica SDM

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi stališče Slovenske demokratske mladine ali uredništva portala sdm.si.

Deli z ostalimi na priljubljenem družbenem omrežju
Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Email this to someone