Mladi v politiki

Mladi v politiki

Mladi v politiki

Trojne volitve v letu 2014 so prinesle priložnost za vstop v politiko tudi mlajši generaciji. Slovenska demokratska mladina je zastopana z dvema poslancema v Državnem zboru in s preko petdesetimi občinskimi svetniki. Večina verjetno pomisli, da je to uspeh kar dejansko je, ampak glede na število kandidatov tako na državnozborskih kot na lokalnih volitvah, pa so mladi v politiki prej izjema kot pravilo.

Kljub temu, da je pred vsakimi volitvami moč slišati, da je potrebno dati mladim priložnost, rezultati volitev vedno znova postrežejo z izvoljenimi, ki so po letih bližje pokoju kot pa mladosti. Kdo je torej kriv, da mladim niso vrata v politiko bolj odprta? Krivi so predvsem volivci mlajše generacije, ki ignorirajo svojo državljansko pravico in dolžnost in se volitev sploh ne udeležijo.

Karmen-Kozmus-1

Na fotografiji: Karmen Kozmus, Foto: Polona Avanzo

 

Maja so potekale volitve v Evropski parlament in najmlajša izvoljena poslanka ima 43 let. Je to čudno? Ne, saj je povprečna starost volivca čez 50 let in vsaka starostna skupina voli kandidata s katerim se lahko poistoveti. S čim je torej 71. letni Ivo Vajgl prepričal volivce in dobil ponovni mandat, na drugi strani pa jih 23. letna Carmen Merčnik in politik mlajše generacije mag. Anže Logar, nista? Verjetno s starostjo. Zakaj? Gledano čez celotno kampanjo sta kandidata Slovenske demokratske stranke, ki sta izobražena, Logar pa ima tudi več let delovnih izkušenj v Evropskem parlamentu, pokazala veliko več kot Vajgl, ki je s svojimi zmotami v soočanjih dal celo vedeti, da ni čisto prepričan ali zastopa neparlamentarno stranko Zares ali DeSUS na listi katere je kandidiral. Ampak na volišču so bile njegove zmote pozabljene. Volila ga je upokojena generacija v prepričanju, da se bo boril za njihove pokojnine, seveda pa nekateri izmed njih niso prepričani kaj evropski poslanec sploh počne in kaj je v njegovi moči. Te iste generacije Carmen Merčnik in Anže Logar, ki bi se posvečala razvoju gospodarstva in problemu brezposelnosti, ki tare aktivni del prebivalstva, ne zanimata.

Vendar pa rezultati volitev niso krivda starejših, saj imajo svobodo odločitve komu bodo dali svoj glas, krivda je na strani tistih, ki se volitev ne udeležijo in s tem prepustijo drugim možnost odločanja. Problem je torej v ignorantskem odnosu do prihodnosti. Do sprememb bo prišlo šele takrat, ko se bodo ljudje začeli masovno zavedati, da se spremembe dogajajo na volišču, ne pa v gostilni, kjer je politika vedno priljubljena tema.

Osebno si želim, da me zastopajo kandidati, ki razumejo moje probleme, ki imajo podobna stališča kot jaz in, ki so jim blizu enake vrednote kot meni. Temu kriteriju pa z vsem spoštovanjem do starejših, ne ustrezajo sedemdeset letniki.

Na julijskih državnozborskih volitvah sta bila najmlajša izvoljena poslanca Andrej Čuš in Žan Mahnič, ki s trdim delom in mladostno energijo, dokazujeta, da mladost ni vedno le norost, ampak, da je star pregovor, ki pravi: „Pobude mladih so vredne toliko kot izkušnje starih,“ sila resničen.

Na začetku sem omenila, da je krivda za malo število mladih v politiki, na strani mlajše generacije, ki ne gre na volitve, zato za konec pozivam to isto generacijo naj jim ne bo ob naslednjih volitvah prenaporna sobotna noč izgovor za neudeležbo na volitvah, kjer se odloča o moji, tvoji, naši in vaši prihodnosti!


Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi stališče Slovenske demokratske mladine ali uredništva portala sdm.si.

Deli z ostalimi na priljubljenem družbenem omrežju
Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Email this to someone