Novice
Referendum ZA pokrajine
10. junij 2008 torek
 Zakaj potrebujemo pokrajine? Razvoj lokalne samouprave in pretirana centralizacija nalog v Sloveniji izražata jasno potrebo po večji moči občine v razmerju do države, in sicer preko pokrajine kot druge ravni lokalne samouprave. Tako bi uvedba pokrajin omogočala decentralizacijo države, bolj enakomeren razvoj Slovenije, državljanke in državljani pa bi o svoji usodi bolj neposredno odločali. Uvedba pokrajin bi prinesla tudi večjo možnost pridobivanja evropskih sredstev za razvoj. Z ustanovitvijo pokrajin bi država prenesla na pokrajine precej nalog in pristojnosti, od šolstva, sociale, zdravstva, prometne infrastrukture in del upravnih nalog. Skupaj z nalogami in pristojnostmi se na pokrajine prenašajo tudi sredstva za te naloge in kadri. Tako bi ustanovitev pokrajin pomenila prenos nekaj več kot 1,2 mrd EUR iz državnega proračuna na pokrajine, od tega je namenjenih 527 mio EUR za izvajanje obveznih nalog, za razvoj in investicije pa skupaj z EU sredstvi 706 mio EUR. Vlada pa je tudi že skozi državni proračun za leto 2009 predlagala, da na pokrajine preidejo tudi javni uslužbenci, zaposleni na ministrstvih, v vladnih službah in zaposleni v različnih javnih zavodih in skladih. Teh bo približno 4200. Dejstvo pa je, da predlagane zakonske rešitve predpostavljajo tak prenos brez uvajanja novih davkov. O nujnosti ustanovitve pokrajin v Sloveniji pričajo tudi številni kazalci, kot so BDP na prebivalca, povprečna mesečna plača, stopnja registrirane brezposelnosti, indeks razvojne ogroženosti, ki kažejo, da je najbolj razvita osrednja Slovenija (če upoštevamo statistične regije), najmanj pa Pomurska regija. Podpora pokrajinam Projekt ustanovitve pokrajin podpira večina občinskih svetov in mnogi vidni župani. Med njimi so tudi člani opozicijskih strank, kot so župani mestnih občin Ptuja, Velenja in Nove Gorice. Uvedbo pokrajin pa je s podporo pokrajinski zakonodaji podprl tudi Državni svet ter Združenje občin Slovenije in Skupnost občin Slovenije, saj se vsi zavedajo pomena regionalizacije. Z referendumom pa bo tako na mizi še zadnja najbolj demokratična možna odločitev. Kakšne bodo pokrajine Celjska pokrajina bo štela dobrih 193 tisoč prebivalcev in bo obsegala območje 22 občin. Njen proračun bo težak dobrih 95 mio EUR, od tega bo za osnovne naloge 47,5 mio EUR in za razvoj nekaj manj kot 48 mio EUR. Dolenjsko-Belokranjska pokrajina bo imela dobrih 109 tisoč prebivalcev in slabih 68 mio EUR proračuna, od tega skoraj 31 mio EUR razvojnega denarja in velike možnosti konkuriranja za Evropska sredstva, ki bodo na razpolago vsem pokrajinam v skupni višini 192 mio EUR. Pokrajina bo obsegala območje 14 občin. Gorenjska pokrajina bo obsegala območje 18 občin in bo imela dobrih 200 tisoč prebivalcev. Proračun pokrajine bo 102 mio EUR, od tega 48,6 mio EUR za razvoj o čemer se bo odločalo na pokrajinski ravni. Goriška pokrajina (Severnoprimorska) bo na območju 13 občin, njen proračun bo dobrih 73 mio EUR, od tega skoraj 30 mio EUR za razvoj. Pokrajina bo imela slabih 120 tisoč prebivalcev. Posavska pokrajina bo na območju 5 občin z nekaj manj kot 75 tisoč prebivalci in bo imela slabih 20 mio EUR razvojnega denarja pri skupnem proračunu 41 mio EUR. Osrednjeslovenska pokrajina bo kot največja predvidena pokrajina s 322 tisoč prebivalci na območju 38 slovenskih občin imela 166 mio EUR proračuna, od tega bo več kot 88 mio EUR namenjenih razvoju. Koroška pokrajina , ki bo predvidoma imela 12 občin s 73 tisoč prebivalci in skoraj 40 mio EUR skupnega proračuna, od tega bo 19 mio EUR namenjenih razvoju. Obalno-kraška pokrajina (Južnoprimorska) se bo razprostirala na območju 10 občin, v katerih živi 142 tisoč prebivalcev. Skupni proračun pokrajine bo predvideno znašal 77 mio EUR, od tega bo možno 37 mio EUR nameniti razvoju. Savinjsko-šaleška pokrajina bo nastala na območju 10 občin in bo kot najmanjša imela 62 tisoč prebivalcev, pokrajini bo možno 15 mio EUR nameniti za razvoj pri skupnem proračunu 32 mio EUR. Mariborska pokrajina (Osrednještajerska) bo nastala na območju 22 občin, ki imajo 233 tisoč prebivalcev. Pokrajinski proračun bo znašal 108 mio EUR, za razvoj pa bo možno porabiti nekaj manj kot 54 mio EUR denarja. Vzhodnoštajerska pokrajina (Ptujsko-ormoška) bo sestavljena iz 87 tisoč prebivalcev, živečih v 20 občinah. Pokrajinski proračun bo znašal 45 mio EUR, od tega pa bo možno za razvoj porabiti več kot 24 mio EUR. Pomurska pokrajina (Prekmursko-prleška) pokrajina bo sestavljena iz 27 občin, ki imajo skupaj 122 tisoč prebivalcev, proračun Pomurske pokrajine bo znašal 64 mio EUR, za razvoj pa bo možno porabiti 32 mio EUR denarja. MO Ljubljana bo kot glavno mesto imela poseben status samostojne pokrajine s skoraj 268 tisoč prebivalcev in dodatnim proračunom 130 mio EUR. Za vnaprej predvidene pokrajinske naloge bo MOL porabila 68 mio EUR, razlika pa ostaja MOL za razvoj. Pojdimo na referendum in obkrožimo "ZA" Ker opozicija ni podprla vladnega predloga členitve Republike Slovenije na pokrajine, se je vladna koalicija odločila, da 22. junija 2008 izvede referendum, ki bo jasno izrazil voljo ljudi. Ob pozitivnem izidu referenduma bo opozicijskim poslancem v državnem zboru ponujena možnost popravnega izpita. Prav zato je še posebej pomembno, da se državljanke in državljani Republike Slovenije referenduma udeležimo in glasujemo ZA ustanovitev svoje pokrajine. K udeležbi in jasni opredelitvi ZA pokrajine povabite tudi svoje sorodnike, prijatelje in znance. V nedeljo, 22. junija, bo za Slovenijo pomemben dan. Vsak glas ZA bo namreč pomenil odločitev za napredek in enakomernejši razvoj vseh delov Slovenije. V takem prepričanju bo lahko sleherni državljan in državljanka končno uresničil sanje vseh nas z nagovorom »Pozdravljena, moja pokrajina«.
| 
