Novice

Mladi Belokranjci na okrogli mizi iskali odgovore za izboljšanje zaposlovanja mladih

11. februar 2010 četrtek

Občinski odbor Slovenske demokratska mladine Črnomelj je 2. 2. 2010 zvečer pripravil okroglo mizo, na kateri so predstavniki različnih belokranjskih podjetij, ustanov, ki se ukvarjajo s to problematiko, in poslanci skušali najti razloge za slabe zaposlitvene možnosti mladih v Beli krajini ter skupaj najti rešitve, ki bi to spremenile. Soglasno so namreč ugotavljali, da zaposlitev za mlade v Beli krajini ni in da bo treba nekaj spremeniti, preden vsi mladi ne odidejo v večja mestna središča.

Predstavnica Iskre Semič Marinka Šabec je sodelujočim predstavila realne potrebe belokranjskega gospodarstva po zaposlovanju. Kot je povedala, v njihovem, pa tudi v večini drugih belokranjskih podjetjih, posebnih potreb po zaposlitvah ni, saj tudi ni nobenih novih projektov. Tako konkretno v semiški Iskri posebnih zaposlitev v naslednjih dveh letih ne načrtujejo. Nekaj delovnih mest je mogoče po njenem pričakovati le v proizvodnji, a še ta bodo za določen čas. »Zdaj smo sicer pridobili nazaj nekaj naročil, ki smo jih pred tem izgubili, vendar kakšnega večjega buma v Semiču ni pričakovati,« je dodala.

Na številna vprašanja mladih, kako jim lahko občina konkretno pomaga do zaposlitev, je črnomaljski podžupan Pavle Zajc povedal, da jim lahko pri tem pomagajo s pomočjo štipendijskih shem in garancijskim shem, kar jim je lahko v pomoč pri odpiranju lastnih podjetij, ne more pa občina po njegovem sama odpirati delovnih mest.

S tem se ni strinjal zamejski Slovenec Damijan Movrin. Prepričan je, da je največja težava v tem, da se vse tri belokranjske občine in njihovi župani oziroma županja ne znajo združiti ter potrkati na prava vrata v Ljubljani. Veliko časa pa ni, zato je treba ukrepati hitro, je dodal.

Na okrogli mizi so skušali mladi med drugim najti odgovor tudi na vprašanje, kaj lahko sami naredijo za svojo zaposlitev, ne čakajoč pri tem na druge. Poslanec državnega zbora Zvonko Lah (SDS) je ob tem ocenil, da se morajo mladi sicer izobraževati, hkrati pa morajo biti pripravljeni prijeti tudi za povsem konkretna dela. Sam pri tem ocenjuje, da bi bilo mogoče največ novih delovnih mest ustvarili s turizmom, če bi ga dvignili na višji nivo, pa tudi s kmetijstvom, »saj je zemlja dragocena«. Rešitev za hitrejši razvoj Bele krajine bi lahko pomenila tudi izgradnja kraka tretje razvojne osi od Novega mesta do hrvaške meje, vendar sam dvomi, da bo temu na koncu res tako, saj samo zaradi tega podjetja še ne bodo množično prihajala v Belo krajino. Tudi zato bo po njegovem treba iskati druge rešitve. Odgovora na vprašanje, kateri so ti viri, nima, dodaja pa: »To, da ste se mladi zbrali in začeli delati tako učinkovito, je dober znak, da boste ne samo politično, ampak tudi na drugih ravneh začeli iskati rešitve.«

Poslanec Ivan Grill (SDS) je ocenil, da ima Bela krajina velike možnosti, le izkoristiti jih je treba. «Predvsem je treba iskati dodano vrednost in vlagati v razvoj,« je dejal. Rešitev vidi tudi v oblikovanju univerz v regiji, za kar si, kot je dejal, kot poslanec tudi prizadeva.

Kakšne so vizije turizma v Beli krajini, o katerih je govoril Lah, je orisal predstavnik Razvojni-informacijskega centra Peter Črnič. Kot slabosti belokranjske turistične ponudbe vidi to, da Bela krajina nima turistične točke, na kateri bi lahko v trenutku nastanila 300 ali 500 turistov, in pa dejstvo, da so vsa podjetja, ki se v Beli krajini ukvarjajo s turizmom, majhna družinska podjetja. Ima pa po njegovem turizem v Beli krajini tudi dve pozitivni točki, to sta odmik od osnovnega turizma in pa internetna tehnologija, ki nudi dobro povezavo belokranjskih turističnih točk s svetom. Po njegovem je zato v prihodnje treba iskati tržno nišo predvsem na teh področjih.

Zamejski Slovenec Damijan Movrin je bo tem predstavil tudi svojo povsem konkretno vizijo za izboljšanje turistične ponudbe. Predlagal je, da bi obnovili grad v Gradcu in ga povezali z večjimi turističnimi kraji, denimo Dolenjskimi Toplicami. »Samo en velik gonilni projekt potrebujete in ta bo vlekel vse ostalo,« je dejal.

Na okroglo mizo so bili sicer vabljeni vsi trije belokranjski župani, vendar se vabilu niso odzvali. Tudi zaradi tega je bilo med sodelujočimi na njihov račun slišati kar nekaj kritike. Ocenjevali so namreč, da je tema, ne glede na to, kdo organizira okroglo mizo, dovolj žgoča, da bi si zaslužila njihovo udeležbo.

Okroglo mizo je vodila Sabina Povše, z udeležbo več kot 40 mladih in ostalih predstavnikov gospodarskega in političnega življenja v Beli krajini pa so bili v občinskem odboru SDM zadovoljni.

Predsednica OO SDM Črnomelj: Maja Kocjan