Novice
V današnji globoki družbeni krizi bi bolj kot kdajkoli prej potrebovali veličino dr. Jožeta Pučnika
11. januar 2012 sreda
Danes mineva deveto leto od slovesa očeta demokratizacije, disidenta, oporečnika, intelektualca, politika, predsednika Demosa, častnega predsednika SDS in znanstvenika dr. Jožeta Pučnika. Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) Dr. Jože Pučnik bi v slovenski zgodovini nedvoumno moral imeti posebno mesto, v slovenskih srcih pa bi moral živeti spomin nanj kot neuničljiv in goreč ogenj, ki bi nas opominjal, na katero pot smo stopili pred več kot dvajsetimi leti. Dr. Pučnik je bil znanilec nove slovenske pomladi, ki je zacvetela v primežu sivih tonov totalitarnega režima. V časih, ko so še mnogi dvomili, je prav on bil tisti, ki je neomajno verjel, da Slovenija lahko postane samostojna, tehnološko moderna, demokratično urejena in evropska država. Čeprav je na svojih plečih občutil neusmiljene udarce totalitarnega režima in čeprav so njegovo življenjsko pot režimski veljaki posuli z ovirami in preprekami, se dr. Pučnik ni vdal. Z neomajnim pogumom in srčnostjo, ki ju premorejo le redki, je vztrajal in se k svoji domovini vračal takrat, ko ga je ta najbolj potrebovala. Dr. Pučnik je znal sprejemati odločitve, ki so bile daljnosežne, z njegovo analitično pronicljivostjo pa je že skorajda preroško napovedoval prihodnja dogajanja. Dosledno se je boril za večje socialne pravice delavcev, opozarjal je na porajajoče se socialne razlike, brez dlake na jeziku je spregovoril o nepregledni privatizaciji družbenega premoženja. Njegov boj je bil tudi boj za dosledno uveljavljanje pravne države. Brez njega ne bi bilo temeljev za spravni proces in ne bi prišlo do začetka poprave krivic, ki jih je storil komunistični totalitarni sistem. Ko je bil v opoziciji, je bil oster zagovornik pravic manjšine, revnih in odrinjenih, ko je bil na oblasti, je bil človek dialoga. Vseeno pa je bil zaradi svojih odkritih in neposrednih stališč še v 90-ih letih deležen številnih kritik in diskreditacij. In vendar je vztrajal in neumorno namenjal veliko energije ciljem, ki si jih je začrtal. Pri tem ni mislil nase, niti na družbeno-strukturne ovire ali zgolj na trenutne politične interese. V današnji globoki družbeni in politični krizi in v času, ko smo priče razkroju moralnih vrednot in vrednotnega sistema, katerega temelj bi morala biti iskrena poštenost, bi bolj kot kdajkoli prej potrebovali veličino, duh ter pronicljivost in lucidnost dr. Jožeta Pučnika. Potrebujemo Slovenca, ki bi premogel tudi tako veliko srce in toliko poguma. Njegov pogum je tisti, ki ostaja naše upanje. Še posebej danes. Dr. Milan Zver
|