Osem mesecev po odrešenju

Osem mesecev po odrešenju

Osem mesecev po odrešenju

Dobrih osem mesecev nazaj smo Slovenci pričeli domnevno pot proti novi, boljši, moralni Sloveniji. Sloveniji, kamor jo lahko, po mnenju skoraj 35 odstotkov volivcev, popelje le ena dotična oseba.  Ni bil pomemben program ali politične izkušnje, dokler so to novi, sveži, brezmadežni obrazi pod vodstvom pravnika, brez političnih izkušenj a z veliko mero morale in zaupanja v pravno državo. Če smo v takratnih dneh brali slovenske medije, smo dobili občutek da bo temu res tako. Da je sedaj vseh težav konec. To, da so se poslanci vodilne stranke prvič spoznali v parlamentu, da nismo vedeli kdo točno so ali česa so sposobni, ter to, da še vedno nismo vedeli kako bomo to stanje obljubljene dežele dosegli, seveda ni bilo pomembno.

Glede na vso evforijo smo pričakovali, da bomo kaj kmalu lahko v medijih brali članke z naslovi: ”Brezposelnost izrazito manjša”, ”Slovenski javnofinančni primanjkljaj vse nižji”, ter ”Ponovno visoka gospodarska rast v Sloveniji”.  Čeprav verjamem, da bi večina naših novinarjev z največjim veseljem pisala članke s takim naslovom, pa vendar toliko laži vseeno nebi uspeli  prodati.

Namesto tega osem mesecev po prevzemu oblasti novih, brezmadežnih, moralnih obrazov,  v naših časopisih lahko beremo prav nasprotno. Namesto resnih ukrepov za zmanjševanje krize se ukvarjamo z nešteto aferami. Visokošolski profesorji služijo ogromne vsote denarja za delo izven fakultet, ministri in državni sekretarji odstopajo, med tem ko je težko dobiti njihove zamenjave. Mladi smo v vedno težji situaciji, ter smo še vedno v veliko primerih preslišani.  Vedno bolj se zadolžujemo, milijone vlagamo v dokapitalizacijo bank ter gledamo kako so vsi kazalci gospodarske klime še vedno obrnjeni v napačno smer.  Da, predsednik vlade se rad pohvali, da je gospodarska rast vendarle nekoliko višja, vendar ne gre se slepiti. Po podatkih Surs-a gre to pripisati zgolj večjemu izvozu ter boljšem črpanju EU sredstev (finance.si).

Namesto tega se raje ubadamo z osnovno strukturo družbe, družino, ter jo spreminjamo, se sprašujemo neumnosti, ali je privatizacija potrebna, ter ugotavljamo, katerim vsem narodom bi podelili status manjšine.

Pa si je, teh skoraj 35 odstotkov volivcev to veliko odrešitev predstavljalo takole? Bodo zahtevali tisto kar so jim obljubljali? Koga bodo krivili sedaj, ko so ”novi, sveži obrazi brez črne zgodovine” že na oblasti? Bodo prepoznali svojo zmoto ter jo v prihodnje popravili? Morda bomo končno doumeli, da niso besede tiste, ki nas bodo popeljale v boljši jutri, pač pa dejanja.

Maruša Gorišek

 

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi stališče Slovenske demokratske mladine ali uredništva portala sdm.si.

Deli z ostalimi na priljubljenem družbenem omrežju
Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Email this to someone