Slovenija potrebuje katarzo

Slovenija potrebuje katarzo

Slovenija potrebuje katarzo

V krščanski tradiciji vsi dobro poznamo pomen izvirnega greha, to je trenutka, ko je človek podvomil v Boga in se od njega zavestno obrnil. Lahkomiselno je menil, da se bo lahko zanašal le sam nase in verjel samemu sebi. Ko je bil izvirni greh storjen, ni bilo več poti nazaj k primarni čistosti. Če pogledamo našo državo v tem trenutku, ko težavam ni videti konca, se je potrebno vprašati, čemu takšno nevzdržno stanje in zakaj je tako samo pri nas, saj v drugih post-socialističnih državah takega stanja ni zaznati. Kje torej tiči izvirni greh naše hude ekonomske in moralne krize?

Pogled v zgodovino Evrope 20. stoletja, ki je bilo tudi stoletje totalitarizmov, način njihovega konca ter prehoda v demokracijo nam pove, da so vse novo nastale države izpeljale proces, ki se imenuje lustracija. Lustracija izhaja iz starorimske besede lustratio (razsvetljenje) in je pomenila obredno očiščenje grehov oziroma katarzo. V praksi lustracija pomeni izločitev nasprotnikov demokracije iz javnega odločanja, izvaja pa se tako na institucionalni kot moralni ravni. Izvaja se izključno z namenom, da se elita, ki je bila del totalitarne oblasti, umakne z vseh javnih položajev ter ne škodi procesom demokratizacije in razvoju moderne liberalne države, katere bistvena sestavina so ekonomska svoboda, človekove pravice in vladavina prava. Deklarativna obsodba totalitarnega režima ima tudi svojo moralno težo in močno vpliva na zavest državljanov o nedemokratičnosti in nehumanosti, zato se nostalgija o »zlatih časih« prejšnjega sistema hitreje izbriše iz kolektivnega spomina.

Leta 1990 smo se Slovenci na podlagi pravice do samoodločbe na plebiscitu z veliko večino odločili, da želimo imeti svojo državo, ki so nam jo zaslužni osamosvojitelji kljub vojni izborili 25. 6. 1991. S plebiscitom smo zavrnili vrednote krvave revolucije, na katerih je temeljila nekdanja totalitarna država in sprejeli novo družbeno pogodbo za izgradnjo nove države, ki bo temeljila na demokraciji, človekovih pravicah in zahodnem kapitalizmu. Vendar nas je takratna papeška politika peljala žejne čez vodo z uklonitvijo rdečim silam kontinuitete, brez da bi naredila nujno potrebno domačo nalogo. Z nespametnim uvodom v demokracijo so uničili perspektivno prihodnost novonastale države in tlakovali pot ponovnemu pohodu starim silam, ki so obvladovale nekdanjo totalitarno državo. Da pa se lahko v novi državi izpeljejo demokratični procesi, se mora nujno z vseh javnih funkcij države izločiti vse, ki so bili del prejšnjega nedemokratičnega režima in so kršili človekove pravice!

Namesto tega imamo sedaj skorumpirano, pristransko in neučinkovito sodstvo, opustošeno gospodarstvo, številne brezposelne, sramotno nizke pokojnine in mlade ljudi brez perspektive. Nekdanja elita se je transformirala in vsidrala v vse družbene sisteme in podsisteme ter jih v celoti uničila in razvrednotila. V času tranzicije razen formalističnih popravkov nismo naredili nikakršnega dejanskega preskoka in napredka k boljši državni ureditvi, zato mladi podpiramo resolucijo EPP o izvedbi lustracije in podpiramo reformacijo države ter dejanski in formalni prehod v drugo republiko.

Marko Puš

 

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi stališče Slovenske demokratske mladine ali uredništva portala sdm.si.

 

Deli z ostalimi na priljubljenem družbenem omrežju
Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Email this to someone