Slovenska nacionalna varnost na preizkušnji

Slovenska nacionalna varnost na preizkušnji

Slovenska nacionalna varnost na preizkušnji

Velikokrat slišimo, da se varnosti ne zavedamo, dokler jo imamo,  ko pa je enkrat ni več in se tega zavemo, je žal prepozno. S tem bi se težko bolj strinjal. Pa vendar obstaja nekdo, ki bi se moral pomena varnosti zavedati tudi takrat, ko le-to imamo. Ta nekdo je država. Država je tista, katere primarna skrb mora biti varnost njenih državljank in državljanov. Braniti jih mora tako pred notranjimi kot zunanjimi grožnjami. Slednje pa so se v preteklem letu okrepile. Geopolitična situacija se je v enem letu tako močno spremenila, da se okrog globalne varnosti postavljajo podobna vprašanja kot v času hladne vojne. Zagotovo je eden najbolj zasluženih za to ruski predsednik Vladimir Putin, ki je vojaško posredoval v Ukrajini, zanetil vojno in si s kršenjem mednarodnega prava priključil del ozemlja suverene države. Zaradi njegovih dejanj so zaskrbljene posebno države vzhodne Evrope, ki svojo zaskrbljenost kažejo tudi na ta način, da zvišujejo obrambne proračune in več denarja namenjajo za investicije.

16656655216_7db1e6bb12_k

Na zadnjem vrhu zveze Nato v Walesu leta 2014 so se države tako zavezale, da bodo do leta 2020 dosegle cilj, da za obrambo namenijo 2 % BDP-ja, znotraj tega pa 20 % za investicije, raziskave in razvoj. Slovenija trenutno namenja 0.96 % BDP-ja za obrambo, znotraj tega pa le 3 % za investicije, raziskave in razvoj, kar nas uvršča na sam rep držav članic zveze Nato. Kljub temu, da sta minister za obrambo in predsednik vlade generalnemu sekretarju Nata obljubila, da se v letu 2015 obrambni proračun ne bo znižal, smo ga znižali za dodatnih 0,01 % BDP. Eno torej govorimo državam, zbranim pod okriljem Nata, drugo pa počnemo doma. Težko si predstavljam, kako bosta premier in obrambni minister ob naslednjim srečanjem z Jensom Stoltenbergom pojasnila svoja dejanja, ki ne sledijo danim besedam. Slovenija tako v mednarodni skupnosti izpade skrajno neresno in nekredibilno. Medtem, ko države višajo obrambne proračune in se oborožujejo, se Slovenija razorožuje in niža obrambni proračun.

Očitno se nihče od vodilnih na področju nacionalne varnosti ne zaveda okoliščin, v katerih mi varnost postavljamo na stranski tir. Niso problem samo Putinove ozemeljske težnje. Eno večjih groženj Sloveniji predstavlja Islamska država, ki je lani na območju Sirije in Iraka razglasila kalifat. Ta se širi tudi na ozemlje Libije, iz katere bežijo begunci preko Italije v Evropsko unijo. Slovenija sodeluje v mednarodni koaliciji držav, ki se borijo proti Islamski državi. Po napadu v Parizu, za katerega odgovornost je prevzela Islamska država, je le-ta napovedala napade tudi drugje po Evropi in Ameriki. Države pospešeno spreminjajo zakonodajo, pri nas se tega še nismo lotili, kljub temu, da sem na zadnjem odboru dobil zagotovilo ministrice za notranje zadeve, da se pripravljajo spremembe zakonodaje na področju boja proti terorizmu. Po mojem mnenju se mora Slovenija temeljito pripraviti, kajti Islamska država je napovedala, da bo preko Libije v Evropo v naslednjih mesecih poslala 500.000 beguncev, med katere bodo pomešali islamske skrajneže, ki bodo zatresli varnost Evrope.

Vse to so eni glavnih razlogov, da je Slovenija na točki preloma, ko moramo premisliti, kaj bomo storili z našo obrambno strategijo. Ali bomo še naprej zniževali obrambni proračun, praktično nič finančnih sredstev vlagali v investicije in razvoj, stopicali na mestu ter se delali, da svet okrog nas ne obstaja in da smo, kar se nadnacionalnih groženj tiče, izoliran otok ali pa se bomo lotili poglobljene diskusije o naši nacionalni varnosti, kaj si želimo in kako bomo to dosegli. Upajmo le, da takrat, ko bomo končali z odlašanjem in se bomo diskusije lotili, ne bo že prepozno.

Žan Mahnič

Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi stališče Slovenske demokratske mladine ali uredništva portala sdm.si.

Deli z ostalimi na priljubljenem družbenem omrežju
Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Email this to someone