Statut

Statut

Statut je bil sprejet na podlagi 8. in 12. člena veljavnega statuta na 16. Kongresu Slovenske demokratske mladine, dne 31. 1. 2015 v Ljubljani.

Statut je temeljni akt Slovenske demokratske mladine.

STATUT SLOVENSKE DEMOKRATSKE MLADINE

SPLOŠNE DOLOČBE SDM

1. člen

Statut Slovenske demokratske mladine je najvišji akt o organizaciji in poslovanju Slovenske demokratske mladine.

2. člen

V statutu se moška oblika besed uporablja tako za moški, kot za ženski spol.

3. člen

Slovenska demokratska mladina (v nadaljevanju SDM), s kratico SDM, je avtonomna mladinska politična organizacija, ki deluje z namenom omogočiti mladim sodelovanje pri oblikovanju in izražanju politične volje na vseh področjih javnega življenja.

4. člen

SDM deluje kot interesna organizacija znotraj Slovenske demokratske stranke (v nadaljevanju SDS), njen sedež je Trstenjakova 8, Ljubljana.
5. člen

Program in Statut SDM sta v skladu s programom in statutom SDS. V primerih, ki niso urejeni s tem statutom, se analogno uporablja Statut SDS.

6. člen

Simbol SDM je napis SDM s stiliziranim simbolom triglava v ozadju.
Simbol SDM sprejema Kongres SDM ali Svet SDM z večino prisotnih članov. Uporabo simbola ureja pravilnik, ki ga sprejme Svet SDM.
ORGANI SDM NA DRŽAVNI RAVNI

7. člen

Organi SDM na državni ravni so:
• Kongres SDM,
• Svet SDM,
• Izvršilni odbor SDM (v nadaljevanju IO SDM),
• Predsednik SDM,
• Nadzorna komisija SDM (v nadaljevanju NK SDM).
KONGRES SDM

8. člen

Kongres SDM je najvišji organ SDM. Kongres je lahko volilni ali programski.

9. člen

Volilni ali programski Kongres SDM skliče IO SDM na lastno pobudo, na zahtevo Sveta SDM ali podpisov desetine članov SDM, vendar se mora volilni kongres sklicati najmanj v primeru, da IO SDM v roku treh mesecev ne skliče Kongresa, skliče Kongres predsednik Sveta SDM.
10. člen

Kongres sestavljajo delegati, ki so:
• člani Sveta SDM,
• člani SDM, ki opravljajo funkcijo člana Izvršilnega odbora SDS ali člana poslanske skupine v Državnem zboru ali svetnika v Državnem svetu ali poslanca v Evropskem parlamentu,
• dodatni delegati s strani občinskih in mestnih odborov SDM, skupaj poimenovani lokalni odbori SDM (v nadaljevanju: LO SDM),
• člani Nadzorne komisije SDM (v nadaljevanju: NK SDM).

11. člen

Kongres SDM deluje v skladu s Poslovnikom o delu Kongresa, ki ga Kongres sprejme z dvotretjinsko večino prisotnih članov na začetku kongresa. Kongres je sklepčen in lahko veljavno odloča, če je prisotnih več kot polovica delegatov.
LO imajo pravico do dodatnih delegatov na število članov, ki jih glede na število članstva v SDM določi Svet SDM.
Dodatne delegate LO določi Konferenca LO. LO morajo biti o številu dodatnih delegatov obveščeni najmanj mesec dni pred Kongresom.

12. člen

Na volilnem kongresu SDM se voli predsednika SDM, 14 članov IO SDM, 5 članov NK SDM ter sprejema poročilo predsednika SDM o delu IO SDM in poročilo NK SDM.
Kongres na zasedanju z dvotretjinsko večino prisotnih delegatov sprejema, spreminja in dopolnjuje Program SDM in Statut SDM ter določa usmeritve SDM.
Na programskem kongresu se lahko voli nadomestne člane IO SDM in člane NK SDM v obdobju med dvema volilnima kongresoma, ki jim je v skladu s tem statutom prenehal mandat, sprejema in dopolnjuje program in statut SDM ter določa usmeritve SDM.
Število nadomestnih članov IO SDM in NK SDM, ki jih programski Kongres SDM izvoli med dvema volilnima kongresoma, ne sme presegati polovice vseh članov IO SDM oziroma NK SDM.

13. člen

Kandidate za organe SDM, ki jih voli Kongres, lahko predlaga IO SDM, Svet SDM, NK SDM in LO SDM. Kandidate lahko predlaga tudi ena tretjina vseh delegatov na Kongresu SDM, ki to potrdijo s svojim podpisom in predložitvijo glasovalnega lističa

14. člen

Zasedanja Kongresa SDM vodi delovno predsedstvo, ki ga izvoli Kongres na začetku zasedanja na predlog predsednika SDM.

15. člen

Za zastopanje na kongresu lahko člani IO SDM in predsednik SDM pooblastijo kateregakoli člana SDM, predsedniki RK kateregakoli člana iz svoje regije, predsedniki LO pa kateregakoli člana iz svojega LO. Določila tega člena se smiselno uporabljajo tudi za Svet SDM.
SVET SDM

16. člen

Svet SDM sestavljajo:
• predsednik vsakega LO SDM ali njegov pooblaščenec iz istega odbora,
• predsedniki regijskih koordinacij SDM,
• člani IO SDM,
• člani SDM, ki opravljajo funkcijo člana Izvršilnega odbora SDS ali člana poslanske skupine v Državnem zboru ali svetnika v Državnem svetu ali poslanca v Evropskem parlamentu.

Na seje Sveta SDM so brez glasovalne pravice vabljeni tudi člani NK SDM, generalni sekretar SDM, vodja PR SDM, iniciativni LO SDM, ter LO SDM, ki so izgubili glasovalno pravico zaradi neizpolnjevanja določil tega statuta.
Svet SDM ima predsednika in dva podpredsednika, ki jih Svet izvoli izmed svojih članov na konstitutivni seji po Kongresu SDM. Predsednik sveta vodi seje Sveta SDM, skrbi za njihovo pripravo in za izvrševanje sklepov Sveta ter predstavlja Svet SDM. V primeru odsotnosti predsednika Sveta prevzame vodenje seje Sveta eden od podpredsednikov.

17. člen

Svet skliče predsednik Sveta SDM na lastno pobudo, zahtevo IO SDM, NK SDM ali vsaj tretjine LO SDM z glasovalno pravico, najmanj vsak tretji mesec oziroma vsaj 4 krat na leto. Prvo sejo sveta po Kongresu skliče predsednik SDM najkasneje v 30 dneh po Kongresu.

18. člen

Svet SDM:
• sprejema poročila organov SDM,
• sprejema poročila članov SDM, ki so na predlog SDM delegirani ali izvoljeni v organe organizacij v katere SDM lahko predlaga svoje člane,
• oblikuje politične usmeritve SDM,
• sprejema letni načrt aktivnosti in finančni načrt za tekoče leto na prvi seji v novem koledarskem letu,
• sprejema finančno poročilo za preteklo leto na prvi seji v novem koledarskem letu,
• imenuje in razrešuje generalnega sekretarja SDM na predlog predsednika SDM,
• imenuje in razrešuje podpredsednika SDM na predlog predsednika SDM,
• izvaja ostale pristojnosti, ki mu jih določa Statut SDM.

19. člen

Svet SDM ne more sprejeti sprememb in dopolnitev programa, statuta ali resolucij SDM, ki bi predstavljale bistveno spremembo na kongresu določene politike oziroma organizacije SDM.
Svet SDM na prvi seji po volilnem kongresu izvoli člane IO SDM, če na volilnem kongresu ni bilo izvoljeno zadostno število članov IO SDM ali NK SDM in sicer z navadno večino prisotnih članov Sveta SDM.
Svet SDM lahko v primeru odstopa s funkcije ali prenehanja mandata članov IO SDM ali NK SDM z navadno večino prisotnih članov izvoli nadomestne člane. Število nadomestnih članov ne sme presegati polovice vseh članov IO SDM oziroma NK SDM.
Mandat nadomestnega člana IO SDM ali NK SDM traja do naslednjega volilnega Kongresa SDM ali do njegovega prenehanja skladno s tem statutom.

20. člen

Svet SDM lahko veljavno odloča, če je prisotnih več kot polovica članov, ki imajo po Statutu SDM na njem glasovalno pravico.
Odločitev na Svetu SDM je sprejeta, če je zanjo glasovala večina opredeljenih, razen če ni v Statutu SDM določeno drugače.

21. člen

LO, ki se enkrat neupravičeno ali dvakrat zaporedoma z opravičilom ne udeleži seje Sveta SDM, izgubi glasovalno pravico na naslednjem Svetu SDM in je na naslednjo sejo Sveta SDM vabljen brez pravice glasovanja. Pravico do glasovanja na Svetu SDM ponovno pridobi na drugi seji, ki se je zaporedoma udeleži.

22. člen

Svet SDM deluje v skladu s Poslovnikom o delu Sveta SDM, ki ga sam z dvotretjinsko večino prisotnih članov tudi sprejme ali potrdi na konstitutivni seji.
IZVRŠILNI ODBOR SDM

23. člen

IO SDM je izvršilni organ, ki ga sestavljajo:
• predsednik SDM,
• 14 članov,
• člani SDM, izvoljeni v vodstvene strukture mladinskih organizacij YEPP, IYDU, DEMYC in MSS na domači in mednarodni ravni (brez glasovalne pravice),
• predsednik Sveta SDM (brez glasovalne pravice),
• generalni sekretar SDM in člani kolegija predsednika SDM (brez glasovalne pravice),
• predsednik NK SDM (brez glasovalne pravice).

IO SDM izmed svojih članov imenuje podpredsednike SDM.
24. člen

Seje IO SDM sklicuje predsednik SDM na lastno pobudo ali na zahtevo vsaj četrtine članov IO SDM najmanj enkrat mesečno.

25. člen

Naloge IO SDM so:
• priprava političnega programa za delo v medkongresnem obdobju,
• uresničevanje politike in sklepov Kongresa in Sveta SDM,
• organiziranje in izvajanje dejavnosti SDM,
• obravnavanje in zavzemanje političnih stališč do aktualnih dogajanj v družbi,
• obravnavanje in zavzemanje stališč do pobud, predlogov, mnenj in pritožb, naslovljenih na IO,
• urejanje materialnega in finančnega poslovanja SDM v skladu s Pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju SDS,
• sklepanje o sklenitvi in prenehanju delovnih razmerij pri SDM,
• sprejemanje poročil predsednika SDM o delu izvršilnega odbora SDS,
• opravljanje drugih poslov na državni ravni, ki niso določeni kot pristojnosti drugih organov SDM,
• daje soglasje k imenovanju predsednikov regijskih koordinacij,
• predlaga Svetu SDM sprejem pravilnikov, ki jih SDM potrebuje za delovanje in niso določene s tem statutom,
• izvaja druge naloge in zadolžitve, ki so določene s tem statutom,
• lahko, če pride do kršitve statuta, z avtorizacijo NK SDM, skliče izredno konferenco LO ali RK SDM.
Člani IO SDM so dolžni poročati Svetu SDM in Kongresu SDM o svojem delu. Celostno poročilo o delu IO lahko poda tudi predsednik SDM, če to potrdi navadna večina prisotnih članov Kongresa ali Sveta SDM.
26. člen

Če član IO SDM ne opravlja zadolžitev, ga lahko Svet SDM na predlog NK SDM razreši s funkcije.
Članu IO SDM z glasovalno pravico preneha funkcija v primeru odstopa, izključitve, neopravljanja zadolžitev, nezdružljivosti funkcij ali najmanj dvakratne zaporedne odsotnosti na seji IO ali Sveta SDM.

27. člen

IO SDM deluje v skladu s poslovnikom o delu IO SDM, ki ga sam z dvotretjinsko večino tudi sprejme.
IO SDM veljavno odloča in sprejema sklepe, ko je na seji prisotna več kot polovica članov, ki imajo glasovalno pravico.
IO sprejme akt o delu Tajništva SDM.
Generalnega sekretarja imenuje in potrdi Svet SDM na predlog predsednika SDM.

28. člen

Seje IO SDM so lahko redne, izredne ali korespondenčne. Rok za sklic redne seje je osem dni pred sejo, za sklic izredne seje tri dni pred sejo in za sklic korespondenčne seje vsaj štiriindvajset ur pred sejo. Dopisna seja poteka preko elektronske pošte z domeno sds.si.
Izredno sejo IO SDM se lahko skliče le v primeru izrednih političnih ali drugačnih razmer, ko je potrebna zelo hitra reakcija IO SDM.
PREDSEDNIK SDM

29. člen

Predsednik SDM:
• sklicuje in vodi seje IO SDM,
• izvršuje sklepe organov SDM,
• predstavlja SDM v javnosti in ga zastopa v pravnih odnosih,
• poroča Kongresu in Svetu SDM o svojem delu in delu IO SDM,
• poroča IO SDM o delu izvršilnega odbora SDS,
• je po funkciji član Izvršilnega odbora SDS,
• skliče konstitutivno sejo NK in konstitutivno sejo Sveta SDM,
• predlaga imenovanje ali razrešitev generalnega sekretarja SDM Svetu SDM,
• predlaga imenovanje ali razrešitev podpredsednika SDM Svetu SDM,
• izvaja druge pristojnosti in dolžnosti, ki mu jih določa Statut SDM.

30. člen

Predsednik SDM lahko svoja pooblastila za izvedbo konkretne naloge ali za čas opravičene, največ enomesečne odsotnosti prenese na podpredsednika SDM. Če tega iz objektivnih razlogov ni zmožen storiti, stori to v njegovem imenu IO SDM.
Če tako odloči IO SDM, lahko predsednik izjemoma prenese svoja pooblastila na podpredsednika tudi za čas daljše opravičene odsotnosti. IO SDM pri tem določi tudi najdaljši dovoljeni čas prenosa pooblastil, ki pa ne sme biti daljši od treh mesecev.

31. člen

Predsednik SDM sestavi Kolegij predsednika SDM, ki ga sestavljajo:
• Predsednik SDM,
• Podpredsedniki SDM,
• Generalni sekretar SDM,
• Vodja PR službe SDM,
• Vodja projektnega odbora SDM.
Kolegij predsednika SDM se srečuje tedensko. Na svoji seji pregleda preteklo delo in dogodke in operativno načrtuje dejavnosti in vsebine do prihodnje seje.
TAJNIŠTVO SDM

32. člen

Tajništvo SDM vodi generalni sekretar SDM, ki ga na predlog predsednika SDM potrdi Svet SDM.

33. člen

Naloge generalnega sekretarja so zapisane v Aktu o delu Tajništva SDM, ki ga sprejme Svet SDM na konstitutivni seji, v katerem se predvidi zadolžitve Tajništva.

34. člen

V medkongresnem obdobju lahko IO SDM na predlog predsednika SDM po potrebi potrdi razširitev Tajništva SDM. Tako razširitev mora dati tudi v seznanitev Svetu SDM, ko se ta sestane.

35. člen

Naloge generalnega sekretarja SDM so predvsem:
• usklajevanje organizacijskih in finančnih zadev na vseh ravneh SDM,
• uresničevanja programa SDM,
• usklajevanje političnih in volilnih zadev ter opravil,
• ostale naloge, ki mu jih narekuje ta statut.
NADZORNA KOMISIJA SDM

36. člen

NK je sestavljena iz petih članov, ki so izvoljeni na kongresu SDM.
Predsednika NK SDM izvolijo člani izmed sebe na konstitutivni seji po volilnem Kongresu.
Članstvo v NK SDM je nezdružljivo s katerokoli funkcijo v organih SDM na državni ravni, razen v strokovnih in drugih delovnih telesih.
Članu NK SDM, ki se dvakrat zaporedoma ne udeleži seje Nadzorne komisije in svoje odsotnosti pisno ne opraviči, preneha mandat.

37. člen

Seje NK SDM sklicuje predsednik NK SDM na lastno pobudo, na zahtevo IO SDM, Sveta SDM ali na zahtevo vsaj dveh članov NK. V kolikor predsednik NK seje v roku 15 dni po prejemu pisne zahteve za sklic seje ne skliče, skliče sejo predsednik SDM.
Prvo sejo NK SDM skliče predsednik SDM najkasneje v roku 30 dni po volilnem kongresu.

38. člen

Nadzorna komisija:
• spremlja delo organov SDM in s svojimi odredbami odpravlja neskladnosti z akti SDM,
• preverja skladnost in odreja razveljavitev neskladnih sklepov, pravilnikov, poslovnikov in drugih pravil SDM, ki jih sprejemajo njeni organi, s programom in statutom SDM ter sklepi višjih organov,
• izreka opomine ter predlaga NO SDS ali NK ustreznega odbora SDS izključitev člana,
• nadzira finančno in materialno poslovanje ter odreja odpravo nepravilnosti,
• poroča o svojem delu Kongresu in Svetu,
• opravlja registracijo LO in regijskih koordinacij SDM,
• nadzira delo LO in regijskih koordinacij SDM ter vodi postopek črtanja LO in regijskih koordinacij v primeru njihove neaktivnosti,
• v primeru delovanja v nasprotju s statutom SDM, programom SDM ali odredbami NK lahko skliče izredno konferenco LO ali regijske koordinacije. Do izvedbe volilne Konference LO ali regijske koordinacije lahko NK takšnemu odboru ali koordinaciji odvzame pravico do predstavnikov na Svetu ali Kongresu SDM,
• izvršuje druge pristojnosti po tem statutu.

39. člen

Organi SDM ter organi LO in regijskih koordinacij SDM so dolžni v roku 30 dni NK SDM na njeno zahtevo podati poročilo o svojem delovanju.

40. člen

Odločitev NK SDM stopi v veljavo takoj. Na odločitev se je možno v 8 dneh po prejemu sklepa NK SDM pritožiti na Tajništvo SDM. Tajništvo SDM mora po en izvod pritožbe poslati predsedniku NK in predsedniku Sveta SDM. O pritožbi nato odloča Svet SDM, ko se sestane. Svet SDM lahko sklep NK SDM razveljavi ter povrne predmet pritožbe v prvotno stanje. V kolikor na odločitev NK SDM ni podana pritožba, je njena odločitev dokončna.

41. člen

Pravila o delu NK SDM določa Poslovnik NK SDM, ki ga na predlog NK SDM z dvotretjinsko večino prisotnih članov potrdi Svet SDM.
OBMOČNA ORGANIZIRANOST SDM

42. člen

SDM je organiziran v:
• regijske koordinacije (v nadaljevanju: RK),
• občinske odbore (v nadaljevanju: OO), ki zajemajo eno občino in mestne odbore (v nadaljevanju: MO), ki zajemajo eno mestno občino. Skupaj se jih obravnava kot lokalne odbore (LO),
• iniciativne občinske odbore (v nadaljevanju: IOO), ki lahko delujejo v občinah, kjer ni ustanovljen občinski odbor SDM.
LO lahko izjemoma zajema tudi več sosednih občin z dovoljenjem IO SDM. Prošnja in dovoljenje za ustanovitev OO ali MO, ki zajemajo več kot eno občino, morata vsebovati tudi razdelitev funkcij, ki OO ali MO SDM pripadajo v skladu s Statutom SDS.

43. člen

Regijske koordinacije in LO SDM lahko začnejo delovati kot del SDM, ko se v skladu s tem statutom ustanovijo na ustanovni konferenci. Pisni zapisnik ustanovne konference morajo v roku 15 dni posredovati Tajništvu SDM, ta pa je dolžan en izvod posredovati NK SDM, ki mora dati soglasje k ustanovitvi. Na podlagi predloženega zapisnika ustanovne konference in soglasja NK jih Tajništvo SDM dokončno registrira kot delujoč LO ali RK.
V kolikor je ustanovna konferenca regijske koordinacije ali LO SDM sklicana v neskladju s tem statutom je neveljavna.
Če Tajništvo SDM v tridesetih dneh po prejemu pisnega zapisnika ustanovne konference regijske koordinacije ali LO SDM ne zavrne registracije, se šteje, da je regijska koordinacija ali LO SDM registriran.

44. člen

Regijske koordinacije ali LO SDM morajo pri finančnem poslovanju delovati skladno s Pravilnikom o finančnem in materialnem poslovanju SDS ter v skladu z zakonodajo RS.
Lokalni odbori SDM financirajo svoje aktivnost v dogovoru z OO SDS iz računa OO SDS.
Regijske koordinacije SDM financirajo svoje projekte iz občinskih odborov SDS v dogovoru z regijsko koordinacijo SDS in s Tajništvom SDM.
REGIJSKE KOORDINACIJE

45. člen

Regijske koordinacije so območno organizirane enako kot regijske koordinacije SDS.
Regijsko koordinacijo SDM sestavljajo najmanj trije obstoječi lokalni odbori SDM. Izjemoma lahko RK SDM sestavljata tudi zgolj dva obstoječa LO SDM (zgolj do poteka mandata RK).

46. člen

Člani RK so predsedniki vseh LO, ki delujejo na območju RK. Na regijske koordinacije so vabljeni (brez glasovalne pravice) tudi iniciativni lokalni odbori, ki delujejo na področju regijske koordinacije.
Član RK lahko za največ eno sejo pooblasti člana lastnega LO, da ga zastopa in zanj glasuje na seji RK. Pooblastila za daljše časovno obdobje niso dovoljena.
RK deluje v skladu s Poslovnikom o delu RK, ki ga sama sprejme ali spreminja z večino prisotnih članov.

47. člen

RK se mora sestati vsaj enkrat na dva meseca in pred vsako seja Sveta SDM, predsednik RK pa jo je dolžan sklicati na zahtevo LO SDM, ki je član te koordinacije, ali na zahtevo organa SDM. LO SDM, ki zahteva sklic RK je dolžan zahtevo dati v pisni obliki in ji priložiti gradivo za razpravo. Rok za sklic seje je 15 dni po prejeti zahtevi. Če predsednik regijske koordinacije kljub prejeti zahtevi seje ne skliče, lahko to stori generalni sekretar SDM.
Vabilo za sejo RK pošlje sklicatelj tudi Tajništvu SDM.

48. člen

Predsedniki Regijskih koordinacij SDM se srečujejo na delovnih sestankih s Kolegijem predsednika SDM pred vsako sejo Sveta SDM.

49. člen

Predsednika RK izvolijo člani RK na konstitutivni seji RK ali na prvi seji RK po preteku mandata. Priporočljivo je, da predsednika RK volijo člani RK izmed sebe. Kandidat je izvoljen, ko ga podpre večina članov RK z glasovalno pravico in ko k izvolitvi da naknadno soglasje IO SDM. Mandat predsednika RK traja dve leti. Predsednik RK lahko v primeru odsotnosti za največ eno sejo pooblasti člana lastnega LO, da glasuje v njegovem imenu, sejo pa kljub temu vodi eden od podpredsednikov. Pooblastila za daljše časovno obdobje niso dovoljena.
V primeru, da predsednik RK ni predsednik LO, torej, da ni izvoljen izmed predsednikov LO, ki so člani te RK, nima glasovalne pravice na sejah RK SDM.
Predsednik RK SDM ne more biti hkrati član IO SDM.
RK ima dva podpredsednika, ki v primeru odsotnosti predsednika RK vodita seje RK.
RK ima lahko regijskega tajnika, ki ga imenuje RK na predlog predsednika RK, kateremu je tudi odgovoren.
Predsednik RK SDM je v skladu s Statutom SDS po funkciji član regijske koordinacije SDS, ki ji pripada.

50. člen

LO SDM, ki se dvakrat zaporedoma ne udeleži seje RK, izgubi glasovalno pravico na naslednji seji RK in je na naslednjo sejo RK vabljen brez pravice glasovanja. Pravico do glasovanja na seji RK ponovno pridobi na drugi seji, ki se je zaporedoma udeleži.
LOKALNI ODBOR SDM

51. člen

Lokalni odbori so občinski odbori (OO) v občinah in mestni odbori (MO) v mestnih občinah.

Organi LO SDM so:
• Konferenca LO SDM,
• Izvršilni odbor LO SDM (v nadaljevanju: IO LO SDM),
• predsednik LO SDM.

52. člen

Konferenca LO SDM je najvišji organi LO SDM. Sestavljajo jo vsi člani SDM, ki imajo stalno prebivališče na območju, kjer LO SDM deluje. Če je konferenca volilna, se na njej voli predsednika in člane IO LO.
Konferenca LO sprejema program delovanja LO SDM, odloča o finančnem in materialnem poslovanju LO SDM, sprejema Poslovnik LO SDM, sprejema poročila IO LO SDM, voli in razrešuje predsednika in člane IO LO SDM in določa kandidature v organe SDM in SDS ter v ostale organe lokalne skupnosti, v katere ima možnost predlagati kandidate. Seje Konference LO SDM sklicuje predsednik LO SDM na lastno pobudo, zahtevo IO LO SDM ali zahtevo petine članov LO SDM. V primeru kršitve statuta SDM, lahko konferenco LO skliče tudi IO SDM, s soglasjem NK SDM.
Konferenca LO SDM mora biti sklicana najmanj enkrat letno. Med dvema zaporednima volilnima Konferencama ne sme biti časovnega presledka, daljšega od 2 let.
Predsednik LO je dolžan poslati vabilo na Konferenco LO vsem članom LO, Tajništvu SDM ter predsedniku RK najmanj osem dni pred Konferenco.
Konferenca LO SDM lahko veljavno odloča, če je na njej prisotnih vsaj deset odstotkov članov odbora ali vsaj toliko članov, kot je voljenih funkcij odbora. Sklepčnost konferenc smiselno ureja 52. člen Statuta SDM.
Konferenca LO SDM deluje v skladu s Poslovnikom o delu Konference LO SDM, ki ga sprejme oziroma potrdi na začetku Konference.
Zapisnik konference je LO SDM dolžan poslati v pisni obliki Tajništvu SDM ter predsedniku RK, najkasneje v 30 dneh po Konferenci.

53. člen

Lokalni odbori, večji od 30 članov, morajo za sklepčnost na konferencah imeti najmanj 10% prisotnost članstva. Odbori, ki imajo 30 ali manj članov, potrebujejo za sklepčnost prisotnih najmanj toliko članov, kolikor je voljenih funkcij LO.

54. člen

IO LO SDM sestavljajo najmanj štirje voljeni člani in po funkciji predsednik LO SDM.
Izjemoma je lahko IO LO SDM sestavljen tudi iz najmanj dveh voljenih članov in po funkciji predsednika LO SDM, vendar mora njihovo ustanovitev odobriti IO SDM. Odbor, ki ima tako zmanjšano sestavo, veljavno deluje šele, ko IO SDM odobri ustanovitev odbora z zmanjšano sestavo.
Glede pristojnosti IO LO SDM se smiselno uporabljajo določbe o pristojnostih IO SDM.

55. člen

Predsednik LO SDM sklicuje seje IO LO SDM na lastno pobudo, zahtevo vsaj tretjine članov IO LO SDM, vendar vsaj petkrat letno.
Predsednik LO SDM sklicuje in vodi seje IO LO SDM. Pristojnosti in dolžnosti predsednika LO SDM so:
• izvršuje sklepe organov SDM,
• predstavlja LO SDM v javnosti in ga zastopa v pravnih odnosih,
• poroča Konferenci LO SDM o svojem delu in delu IO LO SDM,
• poroča o delu LO SDS,
• je po funkciji član IO OO SDS, Sveta SDM in Kongresa SDM,
• poroča Tajništvu SDM o delu LO SDM,
• redno dostavlja zapisnike sej IO LO SDM in konferenc LO SDM Tajništvu SDM in predsedniku RK, v katero LO spada.

Zapisnike sej IO LO SDM je predsednik LO dolžan poslati Tajništvu SDM in predsedniku regijske koordinacije najkasneje v 15 dneh po seji IO LO SDM.
Mandat predsednika LO traja dve leti.
V primeru, da predsednik LO SDM odstopi, IO LO SDM določi vršilca dolžnosti predsednika LO do izvedbe volilne konference, ki jo skliče najstarejši član IO LO SDM najkasneje v 30 dneh od prejema pisne odstopne izjave. V kolikor IO LO SDM ne določi vršilca dolžnosti, lahko vršilca dolžnosti za izvedbo izredne volilne konference določi IO SDM.
Predsednik LO SDM lahko svoja pooblastila za izvedbo konkretne naloge ali za čas opravičene, največ enomesečne odsotnosti prenese na člana IO LO SDM. Če tega iz objektivnih razlogov ni zmožen storiti, stori to v njegovem imenu IO LO SDM.
Če tako odloči IO LO SDM, lahko predsednik LO izjemoma prenese svoja pooblastila na člana IO LO SDM tudi za čas daljše opravičene odsotnosti. IO SDM pri tem določi tudi najdaljši dovoljeni čas prenosa pooblastil, ki pa ne sme biti daljši od dveh mesecev.

56. člen

Delovanje in sestava organov LO SDM je urejena s Poslovnikom o delu LO SDM, ki ga sprejme konferenca LO SDM z dvotretjinsko večino prisotnih članov LO.

57. člen

Vse določbe, ki se nanašajo na LO SDM, veljajo smiselno za OO SDM in MO SDM.

INICIATIVNI LOKALNI ODBORI SDM

58. člen

Na območju, kjer ne deluje LO SDM, se lahko s ciljem lažje organizacije SDM v občini ustanovi iniciativni lokalni odbor SDM (v nadaljevanju: ILO SDM).
ILO SDM ne sme samostojno prevzemati finančnih in drugih obveznosti in nima pravic in dolžnosti, ki po tem statutu pripadajo LO SDM.
ILO SDM se v roku pol leta od svoje ustanovitve razpusti, če se v tem času v tej občini ne ustanovi LO SDM.
SPLOŠNE DOLOČBE O DELU ORGANOV SDM

59. člen

Mandati za vse voljene funkcije v organih SDM na državni ravni se iztečejo z volilnim Kongresom SDM.
Mandati za voljene funkcije v LO SDM se iztečejo s sklepom organa, ki je izvedel volitve na te funkcije, vendar pa trajajo največ 2 leti.
Kandidat za voljene funkcije v SDM je lahko član SDM, ki do dneva volitev še ni dopolnil 30 let.
Kandidat, ki je izvoljen na funkcijo, ki ni združljiva s funkcijo v SDM, ki jo že opravlja, mora v 30 dneh po izvolitvi na nezdružljivo funkcijo nezdružljivost odpraviti. V nasprotnem primeru nezdružljivost odpravi NK SDM v skladu s tem statutom in Pravilnikom o delu NK SDM.

60. člen

Nosilec funkcije v SDM ima pravico odstopiti.
Njegova funkcija preneha z dnem, ko organ, v katerem nosilec funkcije deluje, prejme pisno izjavo o odstopu.
Če odstopi predsednik SDM, IO SDM določi vršilca dolžnosti do izvedbe volilnega kongresa SDM, ki ga skliče vršilec dolžnosti SDM.
Kongres se izvede najkasneje v dveh mesecih od imenovanja vršilca dolžnosti predsedniške funkcije.

61. člen

Funkcija v SDM lahko preneha z odstopom, razrešitvijo, nezmožnostjo opravljanja funkcije ali s potekom mandata. Član SDM, ki mu preneha funkcija v SDM, je dolžan predati posle svojemu nasledniku na način, ki omogoča normalno nadaljevanje dela.

62. člen

Član SDM sme istočasno kandidirati za funkciji predsednika SDM in člana IO SDM na Kongresu SDM in za funkcijo predsednika LO SDM in člana IO LO na konferenci LO SDM.
Volitve za predsednika potekajo po dvokrožnem večinskem sistemu. Volitve v IO in NK SDM potekajo po navadnem večinskem sistemu. Podrobnosti volitev ureja Poslovnik o delu Kongresa SDM.

63. člen

Delo vseh organov SDM je odprto za javnost.
Organ lahko izjemoma izključi javnost, če bi javna obravnava:
• škodovala ugledu SDM ali posameznika,
• ogrozila poslovno tajnost.

64. člen

V izrednih ali izjemnih razmerah v državi, ko normalno delovanje organov SDM ni mogoče, preidejo pooblastila sveta SDM na IO SDM. Če je onemogočeno tudi njegovo delovanje, preidejo pooblastila na predsednika SDM.
Vse v tem času sprejete sklepe je treba predložiti v potrditev pristojnemu organu SDM takoj, ko se ta lahko zbere.

ČLANSTVO V SDM

65. člen

Članstvo v SDM je individualno.
Član SDM je lahko vsak državljan Republike Slovenije ali državljan države članice Evropske unije, ki mu je v Republiki Sloveniji z zakonom priznana volilna pravica, v starosti od 15 do dopolnjenih 30 let, ki sprejema program in Statut SDM in podpiše pristopno izjavo SDS in SDM, v kateri navede svoje ime, priimek, rojstne podatke in bivališče.
Za vpis v register članstva skrbi Tajništvo SDM v sodelovanju z glavnim tajništvom SDS.
Člani SDM ne morejo biti hkrati člani druge politične stranke ali političnega podmladka. Prav tako ne more biti član druge organizacije, katere delo, program ali Statut so v svojih temeljih v nasprotju s programom in Statutom SDM in SDS.

66. člen

Polnoletni člani SDM so hkrati člani SDS, pri nepolnoletnih članih SDM se upošteva 3. odstavek 5. člena Statuta SDS.

67. člen

Član SDM ima pravico, da:
• sooblikuje in uresničuje politiko SDM,
• voli in je voljen v vse organe SDM,
• deluje na nacionalni in lokalni ravni SDM,
• odstopi z voljene ali imenovane funkcije v organih SDM,
• zaprosi za razrešitev,
• izstopi iz SDM.
Dolžnosti in odgovornost člana SDM je:
• izvaja naloge, ki jih je osebno prevzel v okviru delovanja SDM in o tem poroča pristojnim organom,
• sodeluje v organih SDM, v katere je bil izvoljen,
• zagovarja program in Statut SDM in v javnosti utrjuje in brani ugled SDM,
• se vzdržuje ravnanj, ki bi imele škodljive posledice za SDS ali SDM,
• spoštuje splošna demokratična načela in ravna v skladu z njimi.

68. člen

Članstvo SDM preneha:
• prostovoljno s pisno izjavo o izstopu iz SDM,
• z včlanitvijo člana v drugo politično stranko ali podmladek politične stranke,
• izključitvijo,
• doseženo mejno starostjo,
• smrtjo.

Nosilcu funkcije kljub doseženi mejni starosti do izteka mandata ne preneha članstvo in mandat v SDM.

69. člen

Član SDM je lahko izključen, če:
• pri svojem političnem delu namerno ravna v nasprotju s programom, Statutom ali interesi SDM,
• s svojim delovanjem povzroča politično, moralno ali materialno škodo SDM ali članom SDM.
V primeru lažjih kršitev lahko NK SDM članu izda pisni opomin.

70. člen

Postopek za izključitev člana SDM lahko na pisno obrazložen predlog 15 članov SDM ali kateregakoli organa SDM prične NK SDM.
O predlogu za začetek postopka izključitve mora NK odločiti v petnajstih dneh od prejema pisnega predloga za začetek postopka izključitve. NK lahko odloči, da predlog za začetek postopka izključitve zavrne ali ga nadaljuje. V primeru, da NK SDM začetek postopka nadaljuje, v skladu s statutom SDS, naslovi predlog za izključitev na NK OO SDS iz katerega član SDM izhaja. V času trajanja postopka izključitve lahko NK SDM članu začasno zamrzne članstvo v SDM, s tem pa članu začasno prenehajo pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz članstva v SDM. Na odločitev NK o nadaljevanju ali zavrnitvi postopka za izključitev se lahko član ali predlagatelj začetka postopka izključitve v petnajstih dneh po prejemu sklepa pritožita na Svet SDM. Odločitev Sveta SDM je dokončna. Na odločitev o začasni zamrznitvi članstva pritožba ni mogoča.

71. člen

Kongres SDM lahko na predlog IO SDM imenuje častne člane SDM in častne predsednike SDM.
Za častnega člana SDM se lahko imenuje osebo, ki ne more biti član SDM, je pa v preteklem obdobju odigrala ključno pozitivno vlogo pri ustvarjanju politike in ugleda SDM. Častni član lahko postane tudi nedržavljan Republike Slovenije, ki sprejema statut in program SDM.
Za častnega predsednika SDM se lahko imenuje bivšega predsednika SDM, ki je v preteklem obdobju odigral ključno pozitivno vlogo pri ustvarjanju politike in ugleda SDM in ni več član SDM.
Častni član in častni predsednik ne moreta imeti nobene formalne funkcije v SDM, sta pa kot častna gosta vabljena na Kongres SDM.
ZASTOPANOST ČLANOV SDM V ORGANIH SDS

72. člen

Člani SDM so na Kongresu SDS zastopani s svojimi delegati v skladu z določili Statuta SDS.

73. člen

Način izbora delegatov SDM, ki se bodo udeležili Kongresa SDS, predvidi Statut SDS.

74. člen

Predsednik SDM je po funkciji član IO SDS.

FINANCIRANJE IN FINANČNO POSLOVANJE SDM

75. člen

Redna sredstva financiranja SDM so prispevki pravnih in fizičnih oseb, darila, volila in sredstva za sofinanciranje programov in delovanja mladinskih organizacij, dohodki iz proračuna in drugi dohodki v skladu s predpisi in zakonodajo Republike Slovenije.
Z rednimi prihodki se financira redna dejavnost SDM.
76. člen

Izredna sredstva so namenski prihodki iz proračuna in namenski prispevki pravnih in fizičnih oseb.
Izredna sredstva se uporabljajo za financiranje dejavnosti, za katere so namenjena.

77. člen

Finančno poslovanje ureja Pravilnik o finančno materialnem poslovanju SDM, ki ga sprejme Svet SDM.

PRENEHANJE DELOVANJA SDM

78. člen
SDM preneha z delovanjem, če tako odloči Kongres SDM z dvotretjinsko večino svojih članov.
V primeru prenehanja delovanja SDM se premoženje SDM prenese na Slovensko demokratsko stranko.

79. člen
O priključitvi ali o združitvi z drugo organizacijo odloča Kongres SDM z dvotretjinsko večino svojih članov.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

80. člen
Dodatna člena, sprejeta na Kongresu, vstopita v veljavo takoj.

81. člen
S sprejetjem tega statuta preneha veljati prejšnji veljavni statut.

V Ljubljani, 31. 1. 2015

Žan Mahnič
Predsednik Slovenske demokratske mladine

Deli z ostalimi na priljubljenem družbenem omrežju
Tweet about this on TwitterShare on FacebookShare on Google+Email this to someone