Znanje je ključen dejavnik gospodarskega in kulturnega razvoja vsakega naroda, zato se zavzemamo, da izobraževalni sistem pri svojem delovanju upošteva mnenje najširšega kroga strokovne javnosti: staršev, učencev, sindikatov in lokalnih skupnosti. V SDM se zavzemamo za šolski sistem, ki temelji na načelu enakih možnosti za vse. Vsem, ki so tega sposobni, mora biti omogočeno, da dosežejo željeno izobrazbo, s katero si bodo zagotovili zaposlitev in konkurenčnost na trgu dela. Zato je potrebno, da se celotni šolski sistem odziva na potrebe družbe, zlasti gospodarstva, hkrati pa mora težiti k čim večji avtonomnosti in ideološki neobremenjenosti. Izobraževalni sistem mora mladega človeka vzgajati v vrednotah za čut odgovornosti do sočloveka, do naroda in države ter v njem vzpodbuditi kritično razmišljanje in mišljenje. Zavzemamo se za sistem, ki bo temeljil na kakovosti in spodbujal mlade k samostojnemu in inovativnemu razmišljanju ter razvijal delavnost, prizadevnost in uporabnost znanj.

V SDM podpiramo razvoj zasebnega šolstva, od predšolske vzgoje preko osnovnošolskega in srednješolskega kot tudi visokošolskega izobraževalnega sistema. Javno šolstvo mora vzdrževati dostopnost, raznolikost ponudbe in kakovost izobraževanja.

Glede na zasedenost kapacitet vrtcev v SDM podpiramo koncept organizirane predšolske vzgoje tudi na domu, hkrati pa je potrebno vzpostaviti ustrezne mehanizme, ki bodo omogočali in spodbujali učinkovito usklajevanje delovnega in družinskega življenja (vrtci v podjetjih, delo na domu). Posebno spodbudo si zaslužijo podjetja, ki bodo omogočala varstvo otrok in  delo na domu oziroma fleksibilni delovni čas.

V osnovni šoli je potrebno temeljito revidirati šolsko gradivo in izločiti morebitne diskriminatorne dele. Sistem učbeniških skladov je potrebno dograjevati in še dodatno razviti, šolam pa prepustiti avtonomno pravico, da se odločajo za gradivo, ki je učencem dostopno, razumljivo in pripomore h kakovostnemu izobraževanju. Poskrbeti je potrebno, da bodo učbeniki resnično pluralni in brez samocenzure. Osnovna in srednja šola morata biti brezplačni. Poleg javnega osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja naj Slovenija pozornost namenja tudi zasebnemu šolstvu.

Študij mora postati bolj kakovosten, konkurenčen, sprejemljiv in evropsko primerljiv. Za to potrebujemo več univerz, tudi zasebnih, ki morajo v večji meri vključevati učenje tujih jezikov in retorike ter omogočati in pospeševati izmenjavo študentov in tudi profesorjev. V SDM podpiramo spremembe programov v visokošolskih zavodih, ki naj jih skupaj oblikujejo zavodi in študentje, država pa mora poskrbeti za finančno pomoč za dosledno izvajanje kakovostnih študijskih programov. Država naj s potrebnimi vzvodi omogoča in spodbuja večjo povezavo med univerzo in gospodarstvom. Sodelovanje med visokošolskimi institucijami je eden temeljnih vzvodov za bolj konkurenčen študij, zato SDM podpira večjo prehodnost med sorodnimi fakultetami in univerzami ter študij na daljavo. Podpiramo ukrepe spodujanja študija deficitarnih strokovnih panog in vzpodbujanje različnih vrst štipendij za zaposlovanje v posameznih strokovnih panogah. Kakovosten  študij bo pripomogel k večjemu uglede Slovenije, posledično pa se bo povečalo tudi število študentskih izmenjav dijakov, študentov, učiteljev in profesorjev.

Reforma, temelječa na podpisani bolonjski deklaraciji, mora biti v polni meri implementirana v slovenski izobraževalni sistem. Visokošolske institucije morajo študentom omogočati pridobivanje praktičnih izkušenj na primerni teoretski podlagi.

SDM podpira povečanje števila univerz in regionalizacijo oziroma decentralizacijo na področju visokega šolstva in posledično ustanavljanje novih, državnih ali zasebnih univerz oziroma visokošolskih zavodov v Sloveniji. H kakovostnejšemu izobraževanju bodo zagotovo pripomogli tudi novoustanovljeni regionalni visokošolski centri. Univerze oziroma visokošolski zavodi morajo dobiti bistveno večjo podporo gospodarstva (univerzizetni inkubatorji), hkrati pa morajo delovati avtonomno na vsebinskem in finančnem področju. Univerzam je potrebno ponuditi možnost, da tekmujejo na trgu znanja, zmanjšajo birokratske zaplete pri ustanavljanju novih učnih programov in jih finančno stimulirati na podlagi dogovorjenih kriterijev.

SDM podpira analizo, vsebinske spremembe in reorganizacijo študentskih organizacij univerz, da bi dejansko opravljale dejavnosti, zaradi katerih so bile ustanovljene, hkrati pa podpira večjo vlogo študentskih svetov pri organiziranju visokošolskega izobraževalnega sistema. Po mnenju SDM je primarna dolžnost ŠOS socialna pomoč, mednarodno sodelovanje, sociala in dodatna izobraževalna ponudba študentov.

Država naj po mnenju SDM z ustreznimi vzvodi preko socialnih mehanizmov zagotavlja dostopen študij, s finančnimi vložki naj zagotavlja pomoč predvsem socialno šibkim študentom na področjih prehrane, stanovanjske problematike in prevozov. Država mora poskrbeti za dolgoročno strategijo socialnih korektivov in temu prilagoditi zakonodajo, zagotoviti ustrezno število študentskih in dijaških postelj ter zagotoviti učinkovito, transparentno subvencioniranje prehrane in prevozov. Z ustreznimi mehanizmi je potrebno najti učinkovite sistemske rešitve na področju zasebnega oddajanja sob in stanovanj. SDM podpira sodelovanje države z lokalnimi in regionalnimi skupnostmi ter predvsem gospodarstvom pri zagotavljanju večjega števila kadrovskih štipendij, zato podpira politiko davčnih olajšav za štipenditorje, predvsem v smeri skladnega regionalnega razvoja in izobraževanja deficitarnih poklicev. SDM podpira sistemsko reševanje problematike prehrane dijakov.

SDM si prizadeva za večjo podporo in priznavanje znanj v okviru neformalnega izobraževanja, saj menimo, da je potrebno zagotoviti večjo vsebinsko in finančno podporo izvajalcem neformalnega izobraževanja.

Znanje je ključen dejavnik gospodarskega in kulturnega razvoja vsakega naroda, zato se zavzemamo, da izobraževalni sistem pri svojem delovanju upošteva mnenje najširšega kroga strokovne javnosti: staršev, učencev, sindikatov in lokalnih skupnosti. V SDM se zavzemamo za šolski sistem, ki temelji na načelu enakih možnosti za vse. Vsem, ki so tega sposobni, mora biti omogočeno, da dosežejo željeno izobrazbo, s katero si bodo zagotovili zaposlitev in konkurenčnost na trgu dela. Zato je potrebno, da se celotni šolski sistem odziva na potrebe družbe, zlasti gospodarstva, hkrati pa mora težiti k čim večji avtonomnosti in ideološki neobremenjenosti. Izobraževalni sistem mora mladega človeka vzgajati v vrednotah za čut odgovornosti do sočloveka, do naroda in države ter v njem vzpodbuditi kritično razmišljanje in mišljenje. Zavzemamo se za sistem, ki bo temeljil na kakovosti in spodbujal mlade k samostojnemu in inovativnemu razmišljanju ter razvijal delavnost, prizadevnost in uporabnost znanj.

V SDM podpiramo razvoj zasebnega šolstva, od predšolske vzgoje preko osnovnošolskega in srednješolskega kot tudi visokošolskega izobraževalnega sistema. Javno šolstvo mora vzdrževati dostopnost, raznolikost ponudbe in kakovost izobraževanja.

Glede na zasedenost kapacitet vrtcev v SDM podpiramo koncept organizirane predšolske vzgoje tudi na domu, hkrati pa je potrebno vzpostaviti ustrezne mehanizme, ki bodo omogočali in spodbujali učinkovito usklajevanje delovnega in družinskega življenja (vrtci v podjetjih, delo na domu). Posebno spodbudo si zaslužijo podjetja, ki bodo omogočala varstvo otrok in  delo na domu oziroma fleksibilni delovni čas.

V osnovni šoli je potrebno temeljito revidirati šolsko gradivo in izločiti morebitne diskriminatorne dele. Sistem učbeniških skladov je potrebno dograjevati in še dodatno razviti, šolam pa prepustiti avtonomno pravico, da se odločajo za gradivo, ki je učencem dostopno, razumljivo in pripomore h kakovostnemu izobraževanju. Poskrbeti je potrebno, da bodo učbeniki resnično pluralni in brez samocenzure. Osnovna in srednja šola morata biti brezplačni. Poleg javnega osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja naj Slovenija pozornost namenja tudi zasebnemu šolstvu.

Študij mora postati bolj kakovosten, konkurenčen, sprejemljiv in evropsko primerljiv. Za to potrebujemo več univerz, tudi zasebnih, ki morajo v večji meri vključevati učenje tujih jezikov in retorike ter omogočati in pospeševati izmenjavo študentov in tudi profesorjev. V SDM podpiramo spremembe programov v visokošolskih zavodih, ki naj jih skupaj oblikujejo zavodi in študentje, država pa mora poskrbeti za finančno pomoč za dosledno izvajanje kakovostnih študijskih programov. Država naj s potrebnimi vzvodi omogoča in spodbuja večjo povezavo med univerzo in gospodarstvom. Sodelovanje med visokošolskimi institucijami je eden temeljnih vzvodov za bolj konkurenčen študij, zato SDM podpira večjo prehodnost med sorodnimi fakultetami in univerzami ter študij na daljavo. Podpiramo ukrepe spodujanja študija deficitarnih strokovnih panog in vzpodbujanje različnih vrst štipendij za zaposlovanje v posameznih strokovnih panogah. Kakovosten  študij bo pripomogel k večjemu uglede Slovenije, posledično pa se bo povečalo tudi število študentskih izmenjav dijakov, študentov, učiteljev in profesorjev.

Reforma, temelječa na podpisani bolonjski deklaraciji, mora biti v polni meri implementirana v slovenski izobraževalni sistem. Visokošolske institucije morajo študentom omogočati pridobivanje praktičnih izkušenj na primerni teoretski podlagi.

SDM podpira povečanje števila univerz in regionalizacijo oziroma decentralizacijo na področju visokega šolstva in posledično ustanavljanje novih, državnih ali zasebnih univerz oziroma visokošolskih zavodov v Sloveniji. H kakovostnejšemu izobraževanju bodo zagotovo pripomogli tudi novoustanovljeni regionalni visokošolski centri. Univerze oziroma visokošolski zavodi morajo dobiti bistveno večjo podporo gospodarstva (univerzizetni inkubatorji), hkrati pa morajo delovati avtonomno na vsebinskem in finančnem področju. Univerzam je potrebno ponuditi možnost, da tekmujejo na trgu znanja, zmanjšajo birokratske zaplete pri ustanavljanju novih učnih programov in jih finančno stimulirati na podlagi dogovorjenih kriterijev.

SDM podpira analizo, vsebinske spremembe in reorganizacijo študentskih organizacij univerz, da bi dejansko opravljale dejavnosti, zaradi katerih so bile ustanovljene, hkrati pa podpira večjo vlogo študentskih svetov pri organiziranju visokošolskega izobraževalnega sistema. Po mnenju SDM je primarna dolžnost ŠOS socialna pomoč, mednarodno sodelovanje, sociala in dodatna izobraževalna ponudba študentov.

Država naj po mnenju SDM z ustreznimi vzvodi preko socialnih mehanizmov zagotavlja dostopen študij, s finančnimi vložki naj zagotavlja pomoč predvsem socialno šibkim študentom na področjih prehrane, stanovanjske problematike in prevozov. Država mora poskrbeti za dolgoročno strategijo socialnih korektivov in temu prilagoditi zakonodajo, zagotoviti ustrezno število študentskih in dijaških postelj ter zagotoviti učinkovito, transparentno subvencioniranje prehrane in prevozov. Z ustreznimi mehanizmi je potrebno najti učinkovite sistemske rešitve na področju zasebnega oddajanja sob in stanovanj. SDM podpira sodelovanje države z lokalnimi in regionalnimi skupnostmi ter predvsem gospodarstvom pri zagotavljanju večjega števila kadrovskih štipendij, zato podpira politiko davčnih olajšav za štipenditorje, predvsem v smeri skladnega regionalnega razvoja in izobraževanja deficitarnih poklicev. SDM podpira sistemsko reševanje problematike prehrane dijakov.

SDM si prizadeva za večjo podporo in priznavanje znanj v okviru neformalnega izobraževanja, saj menimo, da je potrebno zagotoviti večjo vsebinsko in finančno podporo izvajalcem neformalnega izobraževanja.

PROGRAM SDM